Šefova kuhinja

kuhinja5Od nekdaj sem rada kuhala in pekla, zato je zame moja kuhinja središče doma. Sem velika ljubiteljica okusne hrane, ki jo pripravljam z veliko ljubezni in vedno skrbim, da je zdrava, saj želim svoji družini ponuditi zgolj najboljše. Lahko bi torej rekla, da kuham »že od nekdaj«, in ne zgolj zaradi modne muhe – preseneča me namreč, koliko sodelavk in prijateljic, ki prej niso nikoli kuhale, je nenadoma postalo mojstric, kadar beseda nanese na kuhanje ali hrano. In to samo zato, ker je »šefova kuhinja« zakrivila, da ljudje mislijo, da je prav vsakdo lahko kuharski mojster.

Meni se »šefova kuhinja« kot oddaja ne zdi nič posebnega, in priznati moram, da jo le redko gledam. Prav tako se ne slepim – v svoji kuhinji ne bom nikoli pripravljala kozličkovih ali srninih medaljonov, zato prav tako ne razumem, kaj vsa ta nadstandardna kuharska znanja koristijo mojim znankam. Ampak prav rade razpravljajo o njih – kot da so požrle vso kuharsko pamet na svetu. Se opravičujem za grobost, ampak nekdo, ki še ni nikoli skuhal goveje juhe ali spekel potice, se po mojem nima kaj postavljati s tem, da (vsaj v teoriji) ve, kako se pripravi to ali ono »top« jed.

Kuhinja kot pri moji babici

kuhinja6Moja kuhinja tako ostaja klasična in je prav nič ne mika francoska kulinarika in podobno. Rajši kuham tako, kot je kuhala moja babica. Stvari iz domačega vrta in sadovnjaka pripravim tako, da se vsi nasitimo in dobimo dovolj hranilnih snovi, pri čemer prezentacija in videz krožnikov gotovo niso najpomembnejši – pa čeprav se rada potrudim.

No, sicer pa je tale TV kuhinja že skoraj pri koncu. In videli bomo, ali bodo sodelavke tudi potem še kaj pametovale o loncih, ali bodo spet nazaj pri juhah iz vrečke in pomfriju.

Ta vnos je bil objavljen v Dom in gradnja z značkami , . Zaznamek za trajno povezavo.